»Otrok ne bi smeli siliti gledati animirane upodobitve mednožja odraslega moškega.«

»John Dillermand nagovarja otroke, ker razume njihov način razmišljanja – otrokom so genitalije pač smešne.«

»Risanka, ki 'slavi moč moških genitalij', ne more biti koristna za gibanje za enakopravnost.«

»Njen jezik je svež, iskriv in nevsiljivo nagajiv, smo slišali, znala se je približati otroku, hkrati pa spoštljivo do knjižne tradicije prenesti tudi humor ciljnega jezika.«

»Nihče ni pustil toliko topline v srcih mladih gledalcev kot prav Jurij Souček, saj so bili liki, ki jih je oživljal s svojim žametnim glasom, tako živi, njegove jezikovne bravure tako humorno domiselne, da bi se otrokom zgodba tudi brez slike risala pred očmi.«

»Tako ga že gledanje Živ žava počasi in z občutkom oblikuje v kritičnega gledalca, ki ve, kaj mu je všeč in kaj ne. Otroci nikakor niso zgolj pasivni opazovalci, temveč so nadvse aktivni gledalci, ki srkajo vase, doživljajo, se učijo, ponavljajo, primerjajo, povezujejo.«

»Otroci za normalen razvoj potrebujejo dovolj prostora za gibanje, razvoj motoričnih veščin in igro.«

»Ko sem bila majhna, je bila televizija črno-bela, risanke pa redkost. Zdaj so televizije velike skoraj kot filmsko platno, risanke so pisane in na vseh kanalih. Živ žav pa je, od nekdaj, samo eden. In neverjetno srečo imam, da lahko že strašansko dolgo uživam v njem. Kot igralka, prevajalka in režiserka. Uživam kot otrok. Čeprav sem že veliko dekle.«

»Kremenčkovi. Ste gledali to risanko?«